Porušenje in obnove Tabra

I. Mogočne grajske stavbe so trdno grajene, da kljubujejo vojskam, a naravi pač ne morejo. Čeprav je malo podatkov o potresih v srednjem veku, vseeno najdemo zapise o tem, kako je bilo močno poškodovanih ali celo porušenih več gradov na Goriškem v potresih leta 1347 in leta 1511. Ugibamo – je bil tudi grad Dornberk med poškodovanimi, glede na to, da zapisi pogosto omenjajo potrebne obnove gradu?

II. Zadnji plemiči Rabatte so v gradu živeli od 15. do 18. stoletja. Kasneje je bil grad uporabljan le še kot poletna rezidenca. Po odpravi fevdalizma leta 1848 so v drugi polovici 19. stoletja in začetku 20. stoletja kmečki posestniki in bivši koloni od rodovine Coronini pokupili dele grajske zemljiške posesti. Ostanek posesti je kupila goriška judovska trgovska družina Bolaffio. V obdobju med obema svetovnima vojnama, med gospodarsko krizo je družina Bolaffio zaradi finančne stiske svojo dornberško posest razprodala okoliškim prebivalcem.

III. Ustno izročilo navaja tudi, da je Tabor utrpel hude posledice v potresu leta 1873, ki je terjal več mrtvih in ranjenih. Uradni viri trdijo, da je bil tistega leta potres z epicentrom v Bellunese, Italija z visoko rušilno močjo. Čeprav je Tabor že dokaj oddaljen, pa je bil potres očitno dovolj močan, da bi naj v Tabru porušil staro kamnito hišo, ki je pokopala pod seboj celo družino.*

IV. V 1. svetovni vojni, 2. decembra 1916, so italijanska letala bombardirala avstrijske položaje v Tabru in močno poškodovala kamnite stavbe. V tem času so bili moški vpoklicani v vojsko, ženske, otroci in ostareli pa prisiljeni v begunstvo na Štajerskem in Dolenjskem. Tabor je bil močno poškodovan in mnogo stavb porušenih. Povojna obnova je bila težka, Tabor je takrat spadal pod Italijo. Ljudje so bili zelo revni, mnogi so odhajali s trebuhom za kruhom. V povojni obnovi je Tabor dobil vodovod in javne pipe (špine) s koriti za napajanje živine.

V. V 2. svetovni vojni, maja 1944 so Nemci požgali vas in pobili 7 domačinov. V spodnjem delu vasi so vaščani kot spomin na ta dogodek postavili ploščo z napisom: »Iz krvi prelite po kamnih požganih domov, rdeča je roža svobode pognala«. Ko so kasneje hiše obnavljali, so se domačini in zavezniška vojska pri obnovi naselja držali starih temeljev, zidov in materiala. Veliko novega gradbenega materiala je bilo pripeljanega tudi iz Italije. Na žalost je v zameno za to tja romalo kar nekaj pomembnih zgodovinskih ostankov.

VI. Izredno hud udarec je vasi zadal tudi potres leta 1976. Takrat so se mnoge srednjeveške zgradbe porušile in zgradili so sodobno obnovljene hiše.

Danes je srednjeveških hiš v vasi le še nekaj. Ohranjen je sistem ulic – gas iz 17. stoletja, nekateri podhodi pa so zazidani.

 

 

 

*Ustno izročilo je glede časa dogodkov pogosto nezanesljivo, opisanih smrti v letu 1873 matične knjige umrlih ne potrjujejo. Morda se je zgodba o porušeni hiši in umrli družini  povezala s kakšnim od prejšnjih potresov, ki so že večkrat prizadeli Tabor.

Po I. svetovni vojni

Po II. svetovni vojni leta 1947