Kresovanje

Podobno kot drugje v Sloveniji, se je tudi v Tabru ohranila navada prižiganja kresov. Vendar pa so bili razlogi za kresovanje v preteklosti različni:

  • Obredno kresovanje:
    • Staroslovansko kresovanje ob kresni noči, ki se zgodi vsako leto v času sončevega obrata (21. junij).  S kurjenjem ognjev so simbolično pomagali Soncu (staroslovanki bog Kresnik), da bi se čim bolj ogrelo in zasijalo z vso svojo močjo. Takrat so imele največjo moč čarovnice, vile škrati in druga nadnaravna bitja. Po ljudskem izročilu naj bi imela kresna noč izjemen pomen, saj naj bi v njej ljudje slišali govoriti živali in nekatere rastline so v tej noči pridobile posebno moč – iz njih so spletali venčke, ki so jih obesili na vhodna vrata in s tem varovali hišo pred zli duhovi.
    • Kresovanje ob krščanskem prazniku Sv. Ivana, 24. junija – god sv. Janeza Krstnika (24. junija), ki ima podobno ime kot staroslovanski bog Kresnik – ohranila se je navada spletanja venčkov iz “rožic Sv. Ivana”, ki imajo posebno moč. Praznovanje kresne noči je bil nekoč edini praznik v letu, na katerega se je človek lahko zabaval z mirno vestjo in kolikor je želel.
  • Kresovanje za sporočanje:
    • V času turških vpadov so s kresovi ljudje opozarjali sosednje kraje na prihajajočo turško vojsko. Prižgan kres je pomenil, da se bližajo Turki in se je treba čim prej umakniti za obzidje. Menda je izgledalo tako, da so po Vipavski dolini po različnih taborih prižgali kresove takoj, ko so videli turško vojsko ali dobili signal iz sosednjega tabora. V Vipavski dolini je bilo v takšno signaliziranje vključenih več utrdb oz. taborov; npr. Črniški, Rihemberški, Vipavski, Dornberški…
    • Na Primorskem se je kresove prižigalo tudi v času boja proti fašizmu, v znak protesta proti potujčevanju.
    • V času boja za delavske pravice, so vzniknila kresovanja kot podpora mednarodnemu Prazniku dela. S kurjenjem kresov na predvečer 1. maja so delavci opozarjali na svoje pravice.

V času po drugi svetovni vojni je v Tabru praznovanje kresne noči oz.  kresovanje ob Sv. Ivanu, počasi nadomestilo kresovanje na predvečer Praznika dela, ki je ohranjeno še danes.

Kurjenje kresov in druženje ob ognju je vedno dajalo ljudem občutek povezanosti, s sodobnim pridihom hrane in vina pa še danes zagotavlja pristno doživetje.

Kresovanje v Tabru je vsako leto, 30. aprila.