Trte in vino
Tabor je že stoletja obdan z vinogradi. O tem pričajo zapisi o grajskih zalogah vina in starih vinskih kleteh.
Na teh izjemnih legah so že nekdaj znali pridelovati tudi izjemna vina. Že leta 1781 je slovenski goriški zdravnik Anton Muznik v svojem delu Clima Goritiense (v latinščini) opisoval, kako je vino poseben pridelek te dežele, s katerim se trguje z drugimi deželami in priteka iz tega semkaj denar od zunaj… Domača vina kot so rebula, cevedin, pikolit, garganja, prošek in roženplac* opisuje kot vina, ki se s slavnimi tokajskimi in burgundskimi vini ter vini iz Montepulciana »morejo enačiti ne le po sladkobi, barvi, okusu in moči, temveč jih lahko celo prekosijo po svojih lastnostih«(Muznik, str. 135)
Iz Muznikovega zapisa izhaja, da je bila na jugozahodnem pobočju ob Tabru, ki ga še danes imenujemo Roženplac, pridelano vino »roženplac s trte pri Dornberku. »Pripravljali so ga v majhnih količinah. Ali ga takoj spijejo ali pa ga zaradi prijetne sladkobe izvažajo« (Muznik, str. 136).
O pomeni in moči vinogradništva v Tabru in Dornberku konec koncev priča tudi podatek, da je bilo v Dornberku že leta 1872 ustanovljeno Vinarsko društvo. Prav tako so že v tistem času dornberška vina prejemala nagrade na Dunaju za buteljčna vina.
In tako je vinogradništvo ohranilo svoj pomen vse do danes. V vasi in bližnji okolici je moč okušati in kupiti vrhunska vina, ki se še danes morejo kosati ali celo presegajo slavna tuja vina.
Razgledni vinogradi