Oljke

V Sredozemlju je bila oljka tisočletja glavni vir rastlinske maščobe, ki so jo uporabljali za prehrano, razsvetljavo (oljenke) in v gospodinjstvu (slabše olje za kuhanje mila).

Tudi v Tabru je bila že davno nazaj posajena na najboljših legah, predvsem na jugozahodnem pobočju grebena južno od vasi – Roženplacu in je tukaj tudi dobro uspevala. O oljkarstvu v Tabru pričajo tudi stari zapisi, ki opisujejo lege oljčnikov in količine, ki so jih včasih pridelali. Da je bilo oljkarstvo pomembna panoga je razvidno tudi iz popisov grajskih zalog iz leta 1794…

Nekajkratna zmrzal pa je popolnoma uničila oljkarstvo. Najhujša je bila zima leta 1929, ko je zaradi mraza reka Vipava tako zmrznila, da so ljudje z vozovi vozili čez njo.

Oljčnikov po letu 1929 niso več obnavljali. Verjetno je eden od vzrokov, da je vnema za gojenje oljke upadla tudi ta, da je bilo oljčno olje pod Italijo manj iskano blago, kot prej pod Avstrijo, ki mediteranskih proizvodov ni imela dovolj.

TABRŠKA TORKLA

V »Brikeni« hiši (Tabor 35), so delu v kletnih prostorih hiše od nekdaj rekli Torkla. Pri izkopavanju ob preurejanju prostora so našli osrednji del torkle – velik kamnit “krožnik”, po katerem se je kotalilo mlinsko kolo za mletje oljk.

V drugih gospodarskih poslopjih kmetije se nahajajo še mogočni, ogromni mlinski kamni, ohranjena  pa je tudi kamnita posoda za hranjenje oljčnega olja, ki je polna držala 300 litrov.

Kamnit “krožnik” torkle in posoda za hranjenje olja sta danes razstavljena  ob zvoniku.

STARA TABRŠKA OLJKA

Posebnost v Tabru je okoli 300 let stara oljka, ki je preživela vse hude pozebe. Preživela je posek uničenih nasadov, ko so oljčni les drago prodajali (za pohištvo, izdelavo krogel za balinanje…) in preživela je marsikaj – bila je zakopana, zakurjena, a vztrajno poganja nove veje. Najverjetneje je v preteklosti niso posekali samo zato, ker je rasla na meji med dvemi posestvi in služila kot mejno znamenje.

Stara tabrška oljka se v manjših podrobnostih razlikuje od večine poznanih sort – najbolj podobna je sorti Buga. Posebej jo krasi poln okus plodov in olja. In kljub njeni starosti (ali pa prav zaradi nje) je navdih sodobnim tabrškim oljkarjem. Mnogi od njih so v svojih nasadih posadili njene potaknjence.

Južne lege okoli Tabra in  Roženplac počasi postajajo spet zimzelene.

 

 

 

 

Roženplac – oljčni nasad

Danes kamnit krožnik torkle služi kot podstavek za star, odslužen zvon.

300 litrska kamnita posoda za hranjenje oljčnega olja. .

Vhod v torklo